Print header

Kazalo

1.    Javna naročila, za katera glede na ocenjeno vrednost ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja (t.im. evidenčna naročila)
2.    Postopek oddaje naročila male vrednosti
3.    Ostali postopki
4.    Rok za prejem prijav in ponudb
5.    Objavljanje v postopkih javnega naročanja
6.    Osnovna sposobnost gospodarskega subjekta (kandidata, ponudnika, osebe, na katere zmogljivosti se ponudnik sklicuje, in podizvajalca)
7.    T. im. plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost
8.    Preverjanje sposobnosti tujih ponudnikov v Sloveniji in drugih državah članicah EU
9.    Preveritev ponudb
10.  Formalno nepopolna ponudba, računske napake in dopustne dopolnitve ponudbe
11.  Odprava računskih napak
12.  Evidenca gospodarskih subjektov z negativnimi referencami
13.  Odločitev o oddaji javnega naročila
14.  Zaključek postopka
15.  Vpogled v dokumentacijo
16.  Pooblastilo za izvedbo in odločanje v postopku javnega naročanja
17. CPV kode

 

Uporaba postopkov javnega naročanja


1. Javna naročila, za katera glede na ocenjeno vrednost ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja (t.im. evidenčna naročila)

Določbe Zakona o javnem naročanju (Ur. L. RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) se na splošnem področju ne uporabljajo za javna naročila blaga, storitev ali projektnih natečajev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV, za javna naročila gradenj, katerih ocenjena vrednost je nižja od 40.000 EUR brez DDV ter za javna naročila t.im. socialnih in drugih posebnih storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 750 000 EUR brez DDV, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5, ki so predmet naročanja, če njihova ocenjena vrednost dosega ali presega 20.000 EUR brez DDV .

Določbe ZJN-3 se na infrastrukturnem področju ne uporabljajo za javna naročila blaga ali storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 50.000 EUR brez DDV, za javna naročila gradenj, katerih ocenjena vrednost je nižja od 100.000 EUR brez DDV in za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 1.000.000 EUR brez DDV, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5.

Naročnik je pri »evidenčnem naročilu« dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti. Slednje zagotovi na način, da:

- vodi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporoči podatke v skladu s 106. členom ZJN-3,

- vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objavi seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 EUR brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.


2. Postopek oddaje naročila male vrednosti

Slednji je poenostavljen postopek, v katerem mora naročnik objaviti obvestilo o naročilu male vrednosti in obvestilo o oddaji naročila male vrednosti ter izvesti javno odpiranje.

Postopek oddaje naročila male vrednosti se izvede za javna naročila, katerih vrednost brez DDV je:

a)    Na splošnem področju:

 -          enaka ali višja od 20.000 EUR in nižja od 135.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in za projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga iz Priloge III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki je dejaven na področju obrambe;

-          enaka ali višja od 20.000 EUR in nižja od 209.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki je dejaven na področju obrambe

 -          pri javnem naročilu gradenj od 40.000 EUR in nižja od 500.000 EUR.

 b)    Na infrastrukturnem področju:

 -          enaka ali višja od 50.000 EUR in nižja od  418.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev in za projektni natečaj;

 -          pri gradnjah od 100.000 EUR in nižja od 1.000.000 EUR.

Naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upošteva kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ne sme posegati v minimalne roke iz 40. do 45. člena ZJN-3. Obvezno je javno odpiranje ponudb. V postopek se lahko vključijo pogajanja in v tem primeru je to potrebno navesti v obvestilu o javnem naročilu in jih tudi izvesti. Če pogajanja v obvestilo o javnem naročilu (oz. v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) niso predvidena, jih ni dovoljeno izvajati. Za izvedbo pogajanj se smiselno uporabljajo določbe konkurenčnega postopka s pogajanji.

Naročnik lahko v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali tudi z drugo lastno izjavo. Naročniku ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav. Prav tako mu ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s specifikacijami in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb.


3. Ostali postopki

Naročnik izvede javno naročanje po postopkih od a) do f) točke prvega odstavka 39. člena, če je vrednost predmeta javnega naročila enaka ali večja od mejnih vrednosti, od katerih dalje je uporaba zakona obvezna in če so izpolnjeni pogoji, ki so v nekaterih primerih določeni za posamezni postopek.

Odprti postopek

V odprtem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju. Ponudbi se priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.

Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu. Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka 35 dni, pa lahko naročnik določi rok, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu.

Omejeni postopek

Tudi v omejenem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju. Postopek poteka v dveh ločenih stopnjah – prejem prijav za sodelovanje in prejem ponudb. Prijavi za sodelovanje ponudnik priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Ponudbo kasneje lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe.

Določen je minimalni rok za prejem prijav oziroma ponudb (30 dni), v katerega ni dovoljeno posegati, razen v primerih, ki jih določa zakon, kot na primer na infrastrukturnem področju in pri tistih javnih naročilih, katerih vrednost ni enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je potrebno javno naročilo objaviti tudi v Uradnem listu EU. V slednjem primeru lahko naročnik določi krajši rok, ki pa mora biti upoštevaje splošno določbo o roku iz 74. člena, kljub temu primeren glede na zahtevnost in kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb oziroma prijav. Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka 30 dni, lahko naročnik določi rok, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu.

 Konkurenčni dialog

Konkurenčni dialog se na splošnem področju uporablja restriktivno, kadar so za to izpolnjeni pogoji, medtem ko se na infrastrukturnem področju lahko uporablja vedno.

 Uporabi se zlasti v primerih, ko naročniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Take razmere se lahko pojavijo zlasti pri inovativnih projektih, izvajanju pomembnih projektov na področju integrirane prometne infrastrukture, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo kompleksno in strukturirano financiranje. Uporablja se za storitve ali blago, pri katerih so potrebna prilagoditvena ali projektna dela, zlasti pri kompleksnih nabavah, na primer visoko razvitih proizvodov, intelektualnih storitvah, kot so denimo določene storitve svetovanja, arhitekturne ali inženirske storitve, ali pomembnih projektih na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za standardne storitve ali blago, ki jih lahko zagotovijo številni gospodarski subjekti na trgu, se konkurenčni dialog ne uporablja.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. V dialogu lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k dialogu.

 Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo.

 Naročnik v obvestilu o javnem naročilu navede svoje potrebe in zahteve, ki jih v tem obvestilu ali v opisnem dokumentu tudi podrobneje opredeli. Hkrati v istih dokumentih določi in podrobneje opredeli merila za oddajo javnega naročila ter določi okvirni časovni razpored.

 Z udeleženci naročnik začne dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. Zagotoviti mora enako obravnavo vseh udeležencev in informacij ne sme nuditi diskriminatorno.

 Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih stopnjah in tako zmanjša število rešitev, o katerih se razpravlja med posamezno stopnjo dialoga, naročnik pa v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu navede, ali bo uporabil to možnost.

Dialog se nadaljuje, dokler naročnik ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe. Ko naročnik zaključi dialog in o tem obvesti udeležence, ki so sodelovali v zadnji stopnji dialoga, vsakega od njih povabi, da predloži končno ponudbo na podlagi sprejete rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Nadalje naročnik oceni prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo javnega naročila (katerih uporaba je obvezna) iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta. Na zahtevo naročnika se lahko s ponudnikom, za katerega je naročnik ugotovil, da je oddal ponudbo, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo pogojev javnega naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe. To ne sme spremeniti bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, ter predstavljati nevarnosti za izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.

Partnerstvo za inovacije

Gre za nov postopek javnega naročanja, ki se uporabi, če rešitve, ki na trgu že obstajajo, ne morejo zadostiti potrebi po razvoju inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje ter po njeni naknadni nabavi. Omogoča, da se za razvoj in naknadno nabavo novega, inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje sklene dolgoročno partnerstvo za inovacije, če se ta inovativni proizvod, storitev ali gradnja lahko zagotovi v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški, ne da bi bil za nabavo potreben ločen postopek javnega naročanja.

 Partnerstvo za inovacije temelji na postopkovnih pravilih, ki se uporabljajo za konkurenčni postopek s pogajanji, javna naročila pa se oddajo izključno na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, kar je najprimernejše za primerjavo ponudb za inovativne rešitve. Partnerstvo za inovacije je pri zelo velikih ali pri manjših inovativnih projektih strukturirano tako, da zagotavlja potrebno povpraševanje trga, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga. Naročniki zato ne smejo uporabljati partnerstev za inovacije na način, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.

 Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, na infrastrukturnem področju pa praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, rok pa v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.

 V postopku lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni v partnerstvo za inovacije.

 Konkurenčni postopek s pogajanji

V skladu z ZJN-3 se konkurenčni postopek s pogajanji uporabi samo na splošnem področju, upoštevaje pogoje, opredeljene v 44. členu ZJN-3.

Kadar naročnik oddaja javno naročilo po konkurenčnem postopku s pogajanji na podlagi neuspešnega predhodnega postopka in so take ponudbe neustrezne ( b) točka prvega odstavka 44. člena ZJN-3), mu ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja.

ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj, lahko pa ga naročniki predvidijo v svojem internem aktu. S protokolom, ki se lahko od pogajanj do pogajanj razlikuje, je smiselno seznaniti tudi ponudnika oziroma ponudnike, s katerimi se namerava naročnik pogajati. Prav tako v zakonu ni opredeljeno, na kakšen način mora naročnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna naj bi bila njegova vsebina. Pogajanja morajo biti usmerjena v izboljšanje ponudb, da bodo naročniki lahko naročili gradnje, blago ali storitve, popolnoma prilagojene svojim konkretnim potrebam. Lahko zadevajo vse značilnosti naročenih gradenj, blaga in storitev, med drugim na primer kakovost, količino, trgovinske klavzule ter družbene, okoljske in inovacijske vidike, če niso del minimalnih zahtev. Pogajanja morajo potekati na način, da so zagotovljena temeljna načela javnega naročanja, predvsem enakopravna in nediskriminatorna obravnava vseh ponudnikov.

Minimalne zahteve, ki jih mora določiti naročnik, so tisti pogoji ter značilnosti (zlasti fizični, funkcionalni in pravni), ki bi jih morala izpolnjevati ali imeti vsaka ponudba, da se zagotovi, da lahko naročnik odda javno naročilo v skladu z izbranimi merili za oddajo naročila. Vse stopnje postopka je treba ustrezno dokumentirati, da se zagotovita transparentnost in sledljivost.

Postopek s pogajanji z objavo

Postopek s pogajanji z objavo je mogoče uporabiti samo na infrastrukturnem področju in pomeni postopek, ki poteka na podlagi povabila k sodelovanju in v katerem lahko sodelujejo vsi zainteresirani gospodarski subjekti. Prvo ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe. Obvezen element tega postopka so pogajanja. Naročnik se pogaja s tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, zahtevane v dokumentaciji. Pogajanja morajo potekati na način, da so zagotovljena temeljna načela javnega naročanja, predvsem enakopravna in nediskriminatorna obravnava vseh ponudnikov.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave

Gre za postopek, ki vključuje pogajanja, vendar v njem sodelujejo le tisti subjekti, ki jih k temu pozove naročnik. Uporaben je izključno v primerih, ki jih taksativno določa zakon. Gre za primere, ki so vezani na: razmere na trgu – naročnik ne prejme nobene ponudbe ali so te neustrezne; posebnosti vezane na naravo predmeta naročila – tehnične, umetniške ali obstoj avtorskih pravic; okoliščino, ki je objektivno nepredvidljiva za naročnika in posledično nujno zahteva izvedbo določnega naročila. V navedenem primeru gre za primere, ki so lahko skupni tako naročanju blaga kot tudi storitev in gradenj. Posebej so določeni primeri postopka s pogajanji brez predhodne objave, specifični za posamezne vrste naročil.

V primeru postopka s pogajanji na podlagi č) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 morata biti skrajna nujnost izvedbe postopka javnega naročanja in nepredvidljivost dogodkov kumulativno izpolnjeni in vzročno povezani in ne smeta nastopiti zaradi opustitve določenih dejanj naročnika, ki bi jih moral izvajati, kot na primer ustrezno pravočasno planiranje in izvajanje določenih aktivnosti, ipd. Razlog nujnosti, ki ga opredeljuje zakon, gre iskati, predvsem v zavarovanju zdravja in varnosti ljudi ter zavarovanju premoženja in preprečevanju okoliščin, ki bi zaradi ne izvedbe javnega naročila pripeljale do nesorazmernih posledic za delovanje naročnika. To seveda ne pomeni, da je nujnost izražena samo v navedenih primerih, je pa razlog nujnosti potrebno interpretirati restriktivno.

V primeru ko naročnik oddaja javno naročilo na podlagi a) in d) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 mora, če je to primerno, v postopek s pogajanji vključiti več ponudnikov.

V postopku s pogajanji brez predhodne objave mora naročnik objaviti »Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost«, to obvestilo naročnik posreduje v objavo isti dan, ko ponudniku/om posreduje odločitev o oddaji javnega naročila. Na podlagi objavljenega obvestila lahko subjekti z aktivno legitimacijo začnejo postopek revizije javnega naročila.

ZJN-3 sicer ne vsebuje nobenih določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj, lahko pa ga naročniki predvidijo v svojem internem aktu. S protokolom, ki se lahko od pogajanj do pogajanj razlikuje, je smiselno seznaniti tudi ponudnika oziroma ponudnike, s katerimi se namerava naročnik pogajati. Prav tako v zakonu ni opredeljeno, na kakšen način mora naročnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna naj bi bila njegova vsebina.

Okvirni sporazumi

ZJN-3 opredeljuje okvirni sporazum v drugem odstavku 48. člena, in sicer: »Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.«

V skladu z 48. členom ZJN-3 lahko naročnik sklene okvirni sporazum na podlagi predhodno izvedenega postopka javnega naročanja (in sicer kateregakoli).

ZJN-3 okvirne sporazume deli na 4 vrste:

– Okvirni sporazum z enim samim gospodarskim subjektom, kjer se naročila na podlagi sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma;

– Okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma in brez ponovnega odpiranja konkurence, če sporazum določa vse pogoje glede zagotavljanja gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskega subjekta, podpisnika okvirnega sporazuma;

– Okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sporazuma, če le-ta ne vključuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga;

– Okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti deloma brez ponovnega odpiranja konkurence in deloma s ponovnim odpiranjem konkurence.

Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti, lahko naročnik odda tako, da ponovno odpira konkurenco ali pa ne, odvisno od določb sporazuma, ki jih je predvidel naročnik.

Okvirni sporazum predstavlja učinkovito tehniko javnega naročanja, vendar naročniki ne bi smeli uporabljati okvirnih sporazumov, v katerih sami niso navedeni. V ta namen morajo biti naročniki, podpisniki določenega okvirnega sporazuma, jasno navedeni že od samega začetka, in sicer z imenom ali kako drugače, na primer z omembo določene kategorije naročnikov na jasno določenem geografskem območju, tako da je mogoče te naročnike preprosto in nedvoumno opredeliti. Okvirni sporazum po sklenitvi prav tako ne sme biti odprt za sodelovanje novih gospodarskih subjektov.

Po sklenitvi okvirnega sporazuma naročnik posamezna naročila odda v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 48. člena ZJN-3. Posamezna naročila se lahko oddajo le enemu od ponudnikov, s katerimi je naročnik sklenil okvirni sporazum. Pri oddaji posameznih naročil stranke ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.

Veljavnost okvirnega sporazuma je omejena na največ štiri leta (osem let na infrastrukturnem področju), daljše obdobje je mogoče le izjemoma. Taki primeri, ki bi jih bilo treba ustrezno utemeljiti, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma, se lahko pojavijo na primer, kadar gospodarski subjekt potrebuje opremo, katere amortizacijska doba je daljša od štirih let in mora biti na razpolago kadar koli v celotnem obdobju trajanja okvirnega sporazuma.

Dinamični nabavni sistem

Dinamični nabavni sistem je poseben način oddaje javnega naročila, ki ob upoštevanju pravil omejenega postopka, v celoti poteka na elektronski način. Naročnik vzpostavi dinamični nabavni sistem na podlagi povabila k sodelovanju, v katerem navede, da namerava vzpostaviti dinamični nabavni sistem.

Obvestilo, s katerim se podjetja obvestijo o obstoju in namenu različnih dinamičnih nabavnih sistemov, se bo redno objavljalo. Vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži prijavo za sodelovanje in izpolnjuje pogoje za sodelovanje  je treba omogočiti sodelovanje v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema v času njegove veljavnosti. Ta nabavna tehnika naročniku omogoča, da pridobi posebej širok razpon ponudb in tako z močno konkurenco, kar zadeva običajno ali standardno blago, gradnje ali storitve, ki so na trgu splošno dostopni, zagotovi najučinkovitejšo porabo javnih sredstev. Po posredovanju povabila k predložitvi ponudb za prvo posamezno javno naročilo naročnik v skladu s pogoji za sodelovanje prijave za sodelovanje obravnava v roku desetih delovnih dni od njihovega prejema glede na to, da bo ocenjevanje pogojev za sodelovanje potekalo na podlagi poenostavljenih zahtev za dokumentacijo. V posameznih upravičenih primerih se lahko ta rok podaljša na 15 delovnih dni, zlasti zaradi potrebe po preučitvi dodatne dokumentacije ali preverjanja, ali gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Dokler povabilo k predložitvi ponudb za prvo posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema ni poslano, lahko naročnik podaljša obdobje za obravnavo prijav, če v tem času ne objavi nobenega povabila k predložitvi ponudb. V tem primeru naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, za koliko namerava podaljšati to obdobje.

Javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev

Direktiva 2014/24/EU in posledično tudi ZJN-3 po novem ne razmejujeta več med storitvami iz Seznama storitev A in B, temveč namesto storitev iz Seznama storitev B uvajata t. im. Storitve iz Seznama socialnih in drugih posebnih storitev, pri čemer gre za poseben, prožnejši režim oddaje socialnih in nekaterih drugih posebnih storitev ter možnost oddaje nekaterih storitev po pravilih za pridržana javna naročila.

 Seznam teh storitev je v odnosu do prvotnega Seznama storitev B preoblikovan, vanj sodijo zdravstvene, socialne, kulturne in še nekatere druge storitve. Za oddajo storitev iz Seznama socialnih in drugih posebnih storitev ZJN-3 predvideva preprostejša pravila, vendar je uporaba teh pravil obvezna samo, kadar  ocenjena vrednost storitev presega določene mejne vrednosti, tj. 750.000 EUR na splošnem področju in 1.000.000 EUR na infrastrukturnem področju. Naročniki morajo pri oddaji tovrstnih storitev, podobno kot doslej pri naročanju neprednostnih storitev, tj. storitev iz Seznama storitev B, upoštevati le temeljna načela javnega naročanja, določbe zakona glede opredelitve predmeta javnega naročila oziroma tehničnih specifikacij ter pravila glede objave javnih naročil. Dodatno pa je mogoče upoštevati tudi druge vidike konkretnega naročila, kot so npr. kakovost, stalnost, celovitost storitev, posebne potrebe uporabnikov ali inovativnost, kar omogoča približevanje ponujenih storitev potrebam končnih uporabnikov predmetnih storitev. Za naročila storitev iz Seznama storitev socialnih in drugih posebnih storitev, katerih vrednost je nižja od zgoraj omenjenih vrednosti, pa morajo naročniki upoštevati določbe glede t. im. evidenčnih javnih naročil.

 Storitev varovanja z varnostniki (CPV koda 79713000-5) je iz tega seznama izvzeta, kar pomeni, da ta storitev spada med ostale storitve, za katere je uporaba ZJN-3 obvezna, če ocenjena vrednost teh storitev doseže ali preseže 20.000 EUR brez DDV na splošnem oziroma 50.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju.

 Informativni seznam CPV kod in storitev, ki so uvrščena med socialne in druge posebne storitve, so kot pripomoček za uporabo dostopne tukaj.


4. Rok za prejem prijav in ponudb

ZJN-3 v 74. členu določa, da mora naročnik, pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb, upoštevati predvsem kompleksnost naročila in čas, ki je potreben za pripravo ponudb ali prijav, ter minimalne roke, določene z ZJN-3. Praviloma mora biti rok za prejem ponudb in prijav tako dolg, da omogoča pripravo popolne ponudbe. Naročnik lahko rok za prejem ponudb podaljša, če dodatne informacije (iz kakršnega koli razloga), čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb, v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb oziroma v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa pozneje kot štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb. Podaljšanje roka mora biti sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb.


5. Objavljanje v postopkih javnega naročanja

Objave po ZJN-3

Portal javnih naročil je dostopen na spletni strani: www.enarocanje.si.

Predmet objav na portalu javnih naročil so:

– vse objave navedene v prvem odstavku 52. člena ZJN-3, in sicer:

1. predhodno ali periodično informativno obvestilo,

2. obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema,

3. obvestilo o javnem naročilu ali projektnem natečaju,

4. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,

5. obvestilo o oddaji javnega naročila ali organiziranem projektnem natečaju,

6. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,

7. obvestilo o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti.

– razpisna dokumentacija vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami skladno določbi 67. člena ZJN-3,

– dodatna pojasnila razpisne dokumentacije skladno določbi drugega odstavka 67. člena ZJN-3.

Obvestila se nanašajo na celoten postopek javnega naročanja, ne zgolj na posamezen sklop javnega naročila. Upoštevaje navedeno naročnik v primerih, ko odda nekaj sklopov, ne pa vse, na portalu javnih naročil objavi le obvestilo o oddaji javnega naročila. V tem primeru torej naročniku za neuspešne sklope ni potrebno objaviti obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, lahko pa v obvestilu o oddaji naročila pod dodatnimi informacijami navede, da niso bili oddani vsi sklopi javnega naročila.

Zgoraj navedena obvestila se objavijo najpozneje pet dni po tem, ko jih je naročnik poslal v objavo. Obvestilo, ki ga je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije, mora biti najprej objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Če naročnik v 48 urah po potrditvi prejema obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena ne prejme potrdila o objavi v Uradnem listu Evropske unije, se obvestilo lahko objavi na portalu javnih naročil, preden se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pred objavo v Uradnem listu Evropske unije se na portalu javnih naročil lahko objavi tudi predhodno informativno obvestilo in periodično informativno obvestilo, vendar po tem, ko je bilo poslano v objavo Uradu za publikacije Evropske unije.


6. Osnovna sposobnost gospodarskega subjekta (kandidata, ponudnika, osebe, na katere zmogljivosti se ponudnik sklicuje, in podizvajalca)

ZJN-3 glede usposobljenosti gospodarskih subjektov najprej določa (75. člen) razloge, zaradi katerih se subjekt izključi iz postopka, določa pa tudi (76. člen), katera objektivna pravila in pogoje za sodelovanje subjektov lahko postavi naročnik.

 Nekateri razlogi za izključitev so enako kot doslej opredeljeni kot obvezni, drugi kot izbirni. Glede slednjih v določenih primerih naročniki sami presodijo, ali jih je smiselno in potrebno vključiti v postopek javnega naročanja glede na predmet naročanja, razmere na trgu in druge okoliščine, povezane s predmetom naročanja, v določenih naštetih primerih pa jim zaradi narave teh razlogov, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, ni treba vključiti vnaprej, temveč lahko subjekt izključijo kadar koli, če ugotovijo, da ti razlogi obstajajo.

 V postopkih javnega naročanja bodo tako morali naročniki obvezno izključevati subjekte:

–      če so bili sami ali če je bila oseba, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega ponudnika, ali oseba, ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor, pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, našteta v ZJN-3;

–      če ugotovijo, da ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če je skupna vrednost teh neplačanih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijav 50 eurov ali več, pri čemer se za neizpolnjevanje teh obveznosti šteje tudi ne-oddajaj t.im. REK obrazcev;

–      če so na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, uvrščeni v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami in

–      če jim je bila v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo.

 Več glej tudi objavljena tolmačenja javno naročniške zakonodaje na spletni strani: http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/stalisca-ministrstva.

 

7. T. im. plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost

V skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če ugotovi, da le-ta ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Z uvedbo minimalnega praga zapadlih, neplačanih terjatev, od katerega dalje bodo morali naročniki izločati ponudnike – neplačnike davkov in prispevkov za socialno varnost, se uresničuje načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Izpolnjevanje tega pogoja preveri naročnik pri davčnem organu. Pri tem lahko v primeru javnih naročil davčni organ Republike Slovenije te podatke upravičeni osebi razkrije brez soglasja oziroma brez predhodnega obvestila kandidatu oziroma ponudniku, na katerega se podatki nanašajo (šesti odstavek 19. člena Zakona o davčnem postopku; Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15). Za namen preveritve izpolnjevanja tega pogoja sta Ministrstvo za javno upravo in Finančna uprava Republike Slovenije oblikovala poseben obrazec: " Vloga naročnika za pridobitev podatkov o izpolnjevanju davčnih obveznosti gospodarskega subjekta v postopku javnega naročanja po ZJN-3"

Za preveritev izpolnjevanja pogoja glede plačnih davkov in prispevkov za socialno varnost po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14, 90/14 – ZDU-1I in 91/15 – ZJN-3), Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14, 90/14 – ZDU-1I in 91/15 – ZJN-3) ali Zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12 in 90/14 – ZDU-1I), pa se še vedno uporablja" Vloga naročnika za pridobitev podatkov o izpolnjevanju davčnih obveznostikandidata ali ponudnika v postopku javnega naročanja po ZJN-2, ZJNVETPS ali ZJNPOV"

 

8. Preverjanje sposobnosti tujih ponudnikov v Sloveniji in drugih državah članicah EU

Evropska komisija je razvila spletno orodje e-CERTIS, ki je namenjeno medsebojnemu prepoznavanju potrdil oz. certifikatov, ki jih izdajo pristojni organi in institucije držav članic EU in se nanašajo na izkazovanje izpolnjevanja pogojev za izvedbo javnega naročila.  E-CERTIS zagotavlja primerjavo med potrdili, ki jih izdajajo organi in institucije Republike Slovenije in istovrstnimi potrdili, k jih izdajo organi in institucije drugih držav članic EU. Cilj je olajšati izmenjavo informacij v zvezi s potrdili in drugimi listinskimi dokazi, ki jih v postopkih javnega naročanja pogosto zahtevajo naročniki zlasti glede izkazovanja izpolnjevanja pogojev za izvedbo javnega naročila.  Ministrstvo, pristojno za javna naročila zagotovi nenehno posodabljanje v tej zbirki shranjenih informacij v zvezi s potrdili in drugimi oblikami listinskih dokazov.

Upoštevaje navedeno je orodje e-CERTIS koristen vir podatkov predvsem za:

–         naročnike, ko opredeljujejo pogoje za ugotavljanje sposobnosti in ko preverjajo potrdila, s katerimi tuji ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev,

–         ponudnike, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja države članice, v katerih so registrirani za opravljanje dejavnosti,

–         ponudnike, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja države članice, kjer niso registrirani za opravljanje dejavnosti (tuji ponudniki).

Z vzpostavitvijo orodja e-CERTIS in drugimi ukrepi na področju elektronskega javnega naročanja si Evropska komisija prizadeva zagotoviti zmanjšanje stroškov javnega naročanja, večjo preglednost, lažje izvajanje in spremljanje javnih naročil ter spodbujati čezmejno sodelovanje ponudnikov v postopkih javnega naročanja.

Orodje e-CERTIS z brskalnikom v jezikih vseh držav članic EU je dostopno na spletni strani Evropske komisije http://ec.europa.eu/markt/ecertis/login.do?selectedLanguage=sl.

Njegova uporaba ja brezplačna.


9. Preveritev ponudb

Določba 89. člena ZJN-3 ureja pravila za oddajo javnega naročila, in sicer določa, da se javna naročila oddajo na podlagi meril, potem ko se preveri, da ponudba oziroma ponudnik izpolnjuje pogoje v zvezi z oddajo javnega naročila in zanj ne obstajajo razlogi za izključitev. Pri tem lahko zaradi racionalizacije postopka in zmanjšanja stroškov v odprtem postopku in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik najprej oceni in razvrsti ponudbe glede na merila (najugodnejša ponudba) in hkrati preveri skladnost ponudbe z vidika ustreznosti zagotavljanja naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročanja, šele nato pa preverja razloge za izključitev oziroma pogoje za sodelovanje. Na ta način se naročniku in organom, ki vodijo uradne evidence, prihrani nepotrebno delo in s tem povezani stroški, saj se, če to dopušča narava postopka, preverja usposobljenost le tistega ponudnika, ki ima najrealnejšo možnost za dodelitev naročila.

Glede na to, da odprava računske napake lahko spremeni vrstni red ponudb, je smiselno, da naročnik pred preverjanjem najugodnejše ponudbe preveri in odpravi morebitne računske napake v prejetih ponudbah.

V skladu z 89. členom ZJN-3 mora naročnik obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe preveriti pred oddajo javnega naročila. V postopku oddaje javnega naročila male vrednosti naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe le, če se pri njemu pojavi dvom o resničnosti ponudnikovih izjav oz. verodostojnosti predloženih dokazil.


10. Formalno nepopolna ponudba, računske napake in dopustne dopolnitve ponudbe

ZJN-3 dopolnjevanje ponudb ureja v 89. členu, ki to - kot izjemo od načelne prepovedi spreminjanja predloženih ponudb po poteku roka za njihovo oddajo - predvideva za določene primere.

Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti.

Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam.

Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.

Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:

– svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,

– tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,

– tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.


11. Odprava računskih napak

V sedmem odstavku 89. člena je določeno, da je računske napake v ponudbi mogoče odpraviti. Računska napaka je napaka v matematični operaciji (seštevanje, množenje,...). Količina in cena na enoto brez DDV se ne smeta spreminjati. Odpravi jo lahko izključno naročnik, vendar le ob predhodnem pisnem soglasju ponudnika. Odprava računske napake lahko spremeni vrstni red ponudb.

Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije.

Naročnik lahko s pisnim soglasjem ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.


12. Evidenca gospodarskih subjektov z negativnimi referencami

Uvrstitev v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami se opredeljuje kot stranska sankcija v postopku o prekršku, ki ga zoper ta subjekt vodi Državna revizijska komisija. Gospodarski subjekt se uvrsti v evidenco, če pristojni  organ s pravnomočno odločbo ugotovi, da je v postopku oddaje naročila pri izvedbi naročila ali po njej predložil neresnično izjavo oziroma ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo. V predmetno evidenco se uvrsti tudi subjekt, ki je bil kot delodajalec pravnomočno obsojen za prekršek nedovoljenega zaposlovanja državljana tretje države, po novem pa tudi subjekt, ki kot glavni izvajalec ni ravnal v skladu s šestim odstavkom 94. člena, kar pomeni, da je glede izjave o poplačilu podizvajalcev podal ponarejeno, spremenjeno ali neresnično izjavo ali če te izjave ni podal.

Ponudnik, ki se uvrsti v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, se za obdobje od 3 do 5 let izključi iz nadaljnjih postopkov javnih naročil. Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če je le-ta uvrščen v evidenco na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb.

Kadar naročnik v postopku javnega naročanja utemeljeno sumi, da je ponudnik predložil neresnične izjave ali dokazila, mora, ne glede na razvrstitev takšne ponudbe, Državni revizijski komisiji predlagati uvedbo postopka o prekršku. Predlog mora podati tudi kadar glavni izvajalec ne spoštuje zakonskih določb glede izvajanja javnih naročil s podizvajalci. Dosedanja ureditev v konkretnem primeru naročniku ni omogočala pravne podlage za izločitev takšne ponudbe iz postopka javnega naročanja, saj še ni bilo dokazano, da je ponudnik res predložil neresnične izjave ali dokazila. Naročnik je lahko izločil ponudnika iz postopka javnega naročanja šele, ko je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je ponudnik storil očitani prekršek. ZJN-3 pa v 75. členu določa, da lahko naročnik izključi subjekt tudi v konkretnem postopku, če je gospodarski subjekt v tem postopku kriv dajanja resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij ipd. (točka g) šestega odstavka 75. člena ZJN-3).

Zoper uvrstitev v evidenco ni mogoče uveljavljati pravnega varstva.

Gospodarski subjekt se izbriše iz evidence v roku treh dni po poteku obdobja, za katero je bil izključen iz postopkov javnega naročanja.

Evidenca gospodarskih subjektov z negativnimi referencami je dostopna na spletni strani ministrstva, pristojnega za javna naročila. Ministrstvo ne izdaja potrdil o uvrstitvi oz. ne-uvrstitvi v predmetno evidenco.


13. Odločitev o oddaji javnega naročila

Naročnik mora odločitev o javnem naročilu sprejeti v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb.

V nasprotju z dosedanjo ureditvijo se zaradi zagotavljanja večje transparentnosti ter hitrejših postopkov, pa tudi zaradi gospodarnejšega ravnanja naročnikov, določa obvezno vročanje odločitve prek portala javnih naročil. Odločitev naročnika se tako po novem v skladu z ZJN-3 ne vroča več v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP), razen v primeru odločitve v postopku s pogajanji brez predhodne objave. V vseh ostalih primerih mora naročnik v skladu z 90. členom ZJN-3 svojo odločitev o oddaji javnega naročila objaviti na portalu javnih naročil. Naročnik mora odločitev objaviti najkasneje v 5 dneh po sprejemu odločitve.

 Odločitev o oddaji naročila se z dnem objave šteje za vročeno, rok za pravno varstvo pa začne teči za vse ponudnike in kandidate hkrati.

Naročniki so dolžni odločitev o oddaji javnega naročila obrazložiti v vseh segmentih, ki so vplivali na kakršno koli odločitev. Ponudniki iz tega razloga nimajo več možnosti zahtevati dodatne obrazložitve.

V skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, je ponudnikom zagotovljeno pravno varstvo zoper vsako ravnanje naročnika, zato mora naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila obvezno navesti pravni pouk, ki ponudnikom zagotavlja vse potrebne informacije v zvezi z vlaganjem zahtevkov za pravno varstvo zoper odločitev naročnika.


14. Zaključek postopka

V 90. členu ZJN-3 so določeni možni načini zaključka postopka, ki se sicer praviloma konča z izbiro ponudnika in oddajo naročila, preostale možnosti pa so naslednje:

–         Ustavitev postopka je možna do roka za oddajo ponudb (in ne več do roka za odpiranje ponudb, kot je bilo urejeno v predhodni zakonodaji). V primeru postopka javnega naročanja, v katerem je naročnik objavil obvestilo o oddaji javnega naročila, mora odločitev o ustavitvi objaviti tudi na portalu javnih naročil in če je to primerno tudi v Uradnem listu Evropske unije. Morebitne prejete ponudbe mora vrniti ponudnikom neodprte.

–         Zavrnitev vseh ponudb lahko naročnik izvede na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb. O zavrnitvi vseh ponudb in razlogih zanjo naročniku ni več potrebno obvestiti svojega nadzornega organa oziroma Vlade RS, saj se tudi ta odločitev objavi na portalu javnih naročil.

Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

–         Glede sklenitve pogodbe je določena obveznost, da naročnik najpozneje v 48 dneh po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z izbranim ponudnikom sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila. Naročnik pa lahko v obdobju po pravnomočnosti odločitve in do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila. Vendar zakon predpisuje posebne okoliščine, v katerih lahko naročnik legitimno sprejme tako odločitev. Te so zlasti dejstvo, da naročnik predmeta javnega naročila ne potrebuje več oziroma da zanj nima zagotovljenih sredstev, da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da bi vsebina pogodbe lahko bila posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, neodvisne od volje naročnika, naročilo pa je postalo nemogoče. O takšni odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike ali kandidate.


15. Vpogled v dokumentacijo

Naročnik mora zagotoviti, da se med postopkom oddaje javnega naročila podatki, ki jih je, upoštevaje določbe Zakona, ki ureja gospodarske družbe (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15, v nadaljevanju ZGD) in določbe ZJN-3, kot poslovno skrivnost določil gospodarski subjekt, ne razkrijejo nepooblaščeni osebi, konkurentu ali podobno. Naročnik pa mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke.

 Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.

Nesporno je, da je pravica ponudnikov do vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov tesno povezana s pravico do uveljavljanja pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila.

Upoštevaje peti odstavek 35. člena ZJN-3 mora naročnik, po objavi odločitve o oddaji naročila, omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom.

Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe tega člena predstavljajo poslovno skrivnost, ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov, ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

V postopku oddaje naročila male vrednosti lahko ponudnik zahteva vpogled v dveh delovnih dneh od objave odločitve, naročnik pa dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najpozneje v dveh delovnih dneh od prejema zahteve.

Vpogled je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.

Ne glede na določbe 35. člena ZJN-3 o varovanju podatkov oziroma zaupnosti, pa so vedno javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega je v zvezi z vpogledom v ponudbe konkurenčnih ponudnikov in razkritjem vsebine le-teh potrebno upoštevati tudi četrti odstavek 35. člena ZJN-3, ki med drugim določa, da so po oddaji javnega naročila, tj. ko je odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna, vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. V tem je ZJN-3 specialnejši glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Na ta način se v skladu z načelom transparentnosti zagotavlja javnost in preglednost porabe javnih sredstev. Le-ta je namreč pomemben vidik javno-finančnega sistema. Javnost in odprtost delovanja organov se zagotavlja tudi z dostopom do informacij javnega značaja, ki ga ureja isto-imenski zakon.


16. Pooblastilo za izvedbo in odločanje v postopku javnega naročanja

Naročnik lahko v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZJN-3 za izvedbo in odločanje v postopku javnega naročanja pooblasti le druge naročnike, ki so zavezani ravnati v skladu z ZJN-3. Prenos pooblastil na osebe zasebnega prava, ki praviloma niso zavezane k upoštevanju pravil javnega naročanja, ni dopustno. Navedeno pomeni, da osebe zasebnega prava (npr. odvetniki, svetovalna podjetja, zasebniki) ne smejo biti pooblaščene niti za izvedbo postopka niti za odločanje.

Glede na navedeno gre pripravo razpisne dokumentacije, poziv za dopolnitev ponudb, odpiranje ponudb in druga ravnanja v postopku javnega naročanja šteti kot del izvedbe javnega naročanja.

17. CPV kode

CPV koda izhaja iz Enotnega besednjaka javnih naročil in je sestavljena iz glavnega besednjaka, ki definira predmet naročila, in dopolnilnega besednjaka, ki dodaja nadaljnje kvalitativne informacije. Glavni besednjak temelji na drevesni strukturi, ki vsebuje 9-znakovno kodo (8-znakovna koda ter kontrolni znak), povezano z besednjakom z opisom vrste blaga, gradnje ali storitev, ki tvori predmet naročila, pri tem pa prva dva znaka določata oddelke (XX000000-Y), prvi trije znaki določajo skupine (XXX00000-Y), prvi štirje znaki določajo razrede (XXXX0000-Y) in prvih pet znakov določa kategorije. Naročniki morajo poskusiti najti kodo, ki najbolj natančno ustreza njihovemu predvidenemu nakupu oziroma potrebam. Čeprav bodo naročniki včasih morali izbrati več kod, je pomembno, da izberejo eno kodo za naslov obvestila o naročilu. Če je stopnja natančnosti CPV kode nezadostna, se morajo naročniki zateči k oddelku, skupini, razredu ali kategoriji, ki bolje opisuje njihov predvideni nakup – bolj splošna koda, ki jo je mogoče prepoznati, ker ima več ničel. Vsaka koda se lahko podrobneje opiše v skladu s posebnimi potrebami naročnika z uporabo različnih kod, ki se izberejo iz dopolnilnega besednjaka.

Informacije v zvezi s CPV kodami so dostopne na spletni povezavi https://simap.ted.europa.eu/cpv.

CPV kode s poimenovanjem v slovenskem in angleškem jeziku s dostopne tukaj.

 

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?

Odpri/zapri