Print header

Pogosta vprašanja in odgovori


 

IZJEME OD UPORABE ZJN-3

1. Ali storitve prevajanja in tolmačenja predstavljajo izjemo od uporabe ZJN-3?

Ne. ZJN-3 izjeme od uporabe zakona primarno določa v 27. členu, kjer storitve prevajanja in tolmačenja niso navedene. Prevajalske storitve in storitve tolmačenja tudi niso uvrščene med socialne in druge posebne storitve (informativni seznam CPV kod in storitev, ki so uvrščene med socialne in druge posebne storitve, je dostopna na http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/koristne-informacije).

2. Ali finančne storitve predstavljajo izjemo od uporabe ZJN-3?

Finančne storitve (referenčna št. CPV 66100000-1 do 66720000-3) gre obravnavati kot izjemo po d) točki 4. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 le takrat, kadar so te storitve vezane na izdajo, prodajo, nakup ali prenos vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, storitve centralne banke in za posle, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost in Evropskim mehanizmom za stabilnost. To pomeni, da finančne storitve a priori niso izjema – izjema so le v omenjenih okoliščinah.

VPOGLED V PONUDBE

1. Ali mora naročnik o vpogledu v ponudbe obvestiti ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled?

Ne, v skladu z ZJN-3 ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, ni potrebno obveščati o izvedbi vpogleda v ponudbe (peti odstavek 35. člena ZJN-3).

JAVNO NAROČANJE MED OSEBAMI V JAVNEM SEKTORJU

1. Kdaj lahko naročnik uporabi izjemo po 28. členu ZJN-3 (public-public)?

Pogoje za uporabo izjeme od uporabe pravil javnega naročanja ZJN-3 določa v šestem odstavku 28. člena.

Pri tem se glede določanja odstotka dejavnosti upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, ki temelji na dejavnosti, kot so stroški pravne osebe ali naročnika v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred oddajo javnega naročila. Če ti podatki niso na voljo ali niso več relevantni pa zadostuje, da pravna oseba zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je meritev dejavnosti verodostojna.

Oseba, ki ji je to naročilo oddano, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe ZJN-3 tudi, če sama ni naročnik.

»Public-public« naročanje za razliko od »in-house« naročanja naročnikom omogoča, da prek sodelovanja skupaj izvajajo naloge v javnem interesu brez uporabe zakona, če so pogodbe sklenjene izključno med naročniki in se pri tem sodelovanju upoštevajo le vidiki javnega interesa ter pod pogojem, da noben zasebni izvajalec storitev nima prednosti pred svojimi konkurenti.

Izpolnjevanje pogojev za oddajo naročila po pravilih za »public-public« naročanje je potrebno preverjati v vsakem posameznem primeru, pri čemer tudi v primeru, da so pogoji izpolnjeni, tovrstno naročanje – kot izjema ni obvezno, prav tako pa ne vselej primerno.

SVETOVALCI NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA

1. Ali so storitve svetovanja s področja javnega naročanja podvržene pravilom javnega naročanja, vključno z naročnikovo preveritvijo usposobljenosti tovrstnih svetovalcev?

Da, storitve svetovanja pri javnih naročilih sodijo v kategorijo, za katero se pravila javnega naročanja uporabljajo v celoti (razen, če gre za »evidenčno naročilo«), za razliko od storitev pravnega svetovanja, ki so del pravnih storitev, ki sodijo v CPV skupino 791, ki zajema klasifikacijske oznake od 79100000-5 do 79140000-7. Pravne storitve, razen tistih, ki jih ZJN-3 opredeljuje kot izjeme, za katere se zakon ne uporablja (storitve pravnega zastopanja, storitve arbitraže in spravnih postopkov, storitve overitev in avtentikacije dokumentov ipd.) sodijo med socialne in druge posebne storitve, ki jih ZJN-3 ureja v 97. členu. Za njihovo oddajo ZJN-3 opredeljuje enostavnejši način oddaje.

Svetovanje pri javnem naročanju je torej storitev, ki je v celoti podvržena pravilom javnega naročanja (v primeru, da je ocenjena vrednost 20.000 EUR brez DDV ali več). Naročnik je pri določanju pogojev za sodelovanje načeloma avtonomen, vendar ga pri tem zavezuje 76. člen ZJN-3, ki določa, katera objektivna pravila in pogoje lahko postavi. Nanašajo se lahko na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tudi na tehnično in strokovno sposobnost. Pri tem morajo biti vse zahteve povezane in sorazmerne s predmetom naročila.

Pogoji, ki jih določi naročnik za izbiro svetovalca v postopkih javnega naročanja pa ne predstavljajo nobene podlage oziroma povezave z določanjem pogojev v postopkih javnih naročil za izbiro izvajalca gradenj, storitev ali dobavitelja blaga, v katerih pa ti svetovalci sicer pomagajo/svetujejo naročniku. Gre namreč za povsem ločeni javni naročili.

BREZPLAČNA IZVEDBA STORITVE

1. Ali lahko naročnik sprejme ponudbo za izvedbo brezplačnih storitev s strani gospodarskega subjekta, s katerim poslovno sodelujeta?

V skladu z javnonaročniško zakonodajo javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Gre torej za odplačnost pogodbenega razmerja, s čimer je podan tudi eden od bistvenih elementov, ki opredeljujejo javno naročilo. Če odplačnosti posla ni, ne gre za javno naročilo v skladu z ZJN-3. V kolikor gre za neodplačni posel, gre za področje, ki ga ureja ali obligacijska zakonodaja (npr. darilna pogodba) ali javno finančna zakonodaja (npr. donacija).

ŠTETJE ROKOV

1. Ali sobota šteje za delovni dan?

Ne. V skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki v državah članicah velja neposredno, "delovni dnevi" pomenijo vse dni razen dela prostih dni, nedelj in sobot.

PREJEMNA IN ODDAJNA TEORIJA

1. Ali se zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo, ki ga ponudnik odda na pošto pred rokom za oddajo ponudb, naročnik pa zahtevek prejme po odpiranju ponudb, šteje za pravočasnega?

Da, v skladu z ZPVPJN, ki omogoča več različnih načinov vložitve zahtevka za revizijo, prejemna teorija velja za neposredno vložitev pri naročniku, ne pa tudi za vložitev po pošti, kjer za tak način vložitve zahtevka za revizijo velja oddajna teorija.

2. Zakaj oddajna teorija ne velja za sprejemanje ponudb?

ZJN-3 v skladu z 88. členom glede predložitve ponudb uveljavlja prejemno teorijo, pri kateri je za pravočasnost ponudbe pomemben trenutek prispetja ponudbe v naročnikovo interesno sfero.

PREJEM ENE PONUDBE

1. Kako naj ravna naročnik v primeru, da se na razpis prijavi le en ponudnik?

ZJN-3 posebnih določb za primer, ko naročnik v postopku javnega naročila prejme le eno ponudbo, ne vsebuje. Vsekakor pa mora naročnik pri vsakem javnem naročilu spoštovati načela javnega naročanja, kar je zlasti pomembno tudi pri opredelitvi pogojev za sodelovanje in oblikovanju tehničnih specifikacij, ki morajo biti sorazmerni in povezani s predmetom javnega naročanja ter ne smejo neutemeljeno omejevati konkurence.

EVIDENCA Z NEGATIVNIMI REFERENCAMI

1. Koga se uvrsti v seznam gospodarskih subjektov z negativnimi referencami in kako poteka postopek uvrstitve?

V skladu z ZJN-3 se uvrstitev v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami opredeljuje kot stranska sankcija v postopku o prekršku, ki ga zoper ta subjekt vodi Državna revizijska komisija. V 110. členu ZJN-3 je določeno, da se gospodarski subjekt uvrsti v evidenco, če pristojni organ s pravnomočno odločbo ugotovi, da je v postopku oddaje javnega naročila pri izvedbi naročila ali po njej predložil neresnično izjavo oziroma ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo. V predmetno evidenco se uvrsti tudi subjekt, ki je bil kot delodajalec pravnomočno obsojen za prekršek nedovoljenega zaposlovanja državljana tretje države ter tudi subjekt, ki kot glavni izvajalec ne ravna v skladu s šestim odstavkom 94. člena ZJN-3, kar pomeni, da je glede izjave o poplačilu podizvajalcev podal ponarejeno, spremenjeno ali neresnično izjavo ali če te izjave ni podal. Ponudnik, ki se uvrsti v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, se za obdobje od 3 do 5 let izključi iz nadaljnjih postopkov javnih naročil.

ZJN-3 v 75. členu določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če je le-ta uvrščen v evidenco na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, kar pa predstavlja le enega od sicer več, v 75. členu, določenih razlogov za izključitev.

Način uvrstitve v evidenco pa ureja 110. člen ZJN-3. Ta določa, da evidenco vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila in jo objavi na svoji spletni strani. Določba ureja tudi obseg evidence ter dolžnost ministrstva, pristojnega za javna naročila, da gospodarski subjekt uvrsti v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila.

O stranski sankciji izločitve iz postopkov oddaje javnega naročanja pa v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odloči sodišče. Sodišče v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za javna naročila. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika, kandidata ali podizvajalca ter datum, do katerega se ta subjekt izloči iz postopkov oddaje javnega naročanja. Zoper uvrstitev v evidenco ni mogoče uveljavljati pravnega varstva, gospodarski subjekt pa se izbriše iz evidence v roku treh dni po poteku obdobja, za katero je bil izključen iz postopkov javnega naročanja.

2. Kje lahko preverimo, ali je določen gospodarski subjekt uvrščen v evidenco z negativnimi referencami?

Evidenca gospodarskih subjektov z negativnimi referencami je javno dostopna evidenca in je objavljena na spletni strani Direktorata za javno naročanje. Ministrstvo za javno upravo potrdil o uvrstitvi v omenjeno javno evidenco ne izdaja. Naročnik preveri, ali za gospodarski subjekt obstaja razlog za izključitev, ki ga ureja a) točka četrtega odstavka 75. člen ZJN-3 v aplikaciji e-Dosje.

RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV PONUDNIKOV/PODIZVAJALCEV IZ POSTOPKA ODDAJE JAVNIH NAROČIL

1. Kakšna je pravilna uporaba 75. člena ZJN-3 za dejavnosti na t.im. infrastrukturnem območju?

75. člen ZJN-3 opredeljuje razloge za izključitev gospodarskih subjektov, kjer v prvem stavku prvega odstavka z dikcijo “Naročnik mora iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt…” določi, da se 75. člen ZJN-3 uporablja za vse gospodarske subjekte (torej tako ponudnike, kot tudi kandidate, podizvajalce oziroma osebe, na zmogljivosti katerih se ponudnik sklicuje) in ne zgolj za ponudnike/kandidate, za razliko od predhodne zakonodaje, ki je osnovno sposobnost v 42. členu ZJN-2 določala le za ponudnike in kandidate in na katerega se je skliceval tudi 48. člen ZJNVETPS. Navedeno pomeni, da se izjemi od te obligatornosti, ki ju sicer dopuščata tretji in peti odstavek 75. člena ZJN-3 (torej izjema v primeru višje sile ali v primeru določenega statusa naročnika), opredelita že v samem 75. členu in ju je potrebno z uporabo namenske razlage interpretirati na način, da v kolikor naročnik uporabi to možnost, potem velja ta izjema za vse gospodarske subjekte (tudi za podizvajalce).

V skladu s 5. odstavkom 75. člena ZJN-3 pa vključitev obveznih razlogov ni zavezujoča za nekatere naročnike na področju infrastrukture, in sicer za javna podjetja, ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju ter subjekte, ki niso organi RS ali samoupravnih lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, če jim je za to dejavnost pristojni organ RS podelil posebne ali izključne pravice, kar pomeni, da sicer ZJN-3 v okviru obligatornih razlogov za izključitev ureja tudi izjeme od njihove obligatorne narave.

2. Pri katerem organu lahko naročnik preveri ali za gospodarski subjekt obstaja razlog za izključitev, ki ga ureja b) točka četrtega odstavka 75. člena ZJN-3?

V Republiki Sloveniji nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo, razen če je s predpisi določeno drugače.

Naročnik preveri, ali za gospodarski subjekt obstaja razlog za izključitev, ki ga ureja b) točka četrtega odstavka 75. člen ZJN-3 v aplikaciji e-Dosje.

PROSTOVOLJNO OBVESTILO ZA PREDHODNO TRANSPARENTNOST

1. Kaj se v primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 1. točke petega odstavka 29. člena ZJN-2 navede v prilogi D prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost?

Kadar naročnik oddaja naročilo po 1. točki petega odstavka 29. člena ZJN-2 ali drugi pravni podlagi ZJN-2 za postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki je 46. člen ZJN-3 ne vključuje, mora:

–             v oddelku IV.1.1 kot vrsto postopka izbrati možnost »Oddaja javnega naročila brez predhodne objave javnega razpisa v Uradnem listu Evropske unije«,

–             v prilogi D pa izbrati 2. točko, ki se nanaša na druge utemeljitve za oddajo javnega naročila brez predhodne objave javnega razpisa v Uradnem listu Evropske unije, in odkljukati pojasnilo »naročilo ne spada v področje uporabe Direktive«.

Poleg tega mora v 3. točki priloge D navesti izrecno zakonsko pravno podlago in glede na okoliščine javnega naročanja izčrpno pojasniti in utemeljiti razlog za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave.

PODIZVAJALCI

1. Ali lahko naročnik omeji odstotek, ki ga lahko ponudnik odda v podizvajanje?

Ne, ZJN-3 dopušča kvalitativno omejitev, ne dopušča pa omejitve v količini, odstotku ali nominalnem oziroma s številom definiranem deležu. Določba v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi omejevala oddajo del drugim v določenem odstotku, bi bila tako v nasprotju s pravnim redom EU in ZJN-3. Dovoljeno pa je omejiti del nalog na ponudnika, če so te naloge ključne. Gre torej za vsebinsko in ne za numerično omejevanje.

2. Ali lahko podizvajalec, ki ob nominaciji ni zahteval neposrednega plačila, le-tega zahteva kasneje?

Podizvajalec lahko zahteva neposredna plačila ob oddaji ponudbe ponudnika, ki nastopa s tem podizvajalcem ali ob morebitni naknadni nominaciji takrat, ko ga prvič nominira. Podizvajalec kasneje kot v opisanem trenutku, neposrednih plačil po ZJN-3 ne more zahtevati, ima pa po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila na voljo druge institute, ki jih ureja obligacijska zakonodaja (npr. 631. člen OZ).

PRESOJA STATUSA NAROČNIKA

1. Kakšen je postopek ugotavljanja statusa naročnika?

ZJN-3 glede presoje statusa naročnika v 9. členu določa, da lahko, če obstaja dvom, ali določena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, pri ministrstvu, pristojnem za javna naročila, poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Ugotavljanje statusa naročnika lahko po uradni dolžnosti uvede tudi ministrstvo, pristojno za javna naročila. O pritožbi zoper odločbo ministrstva odloči vlada. Za odločanje o statusu naročnika se uporablja zakon, ki ureja upravni postopek.

e-Dosje

1. Ali mora naročnik zahtevek za potrditev uporabnikov za preveritev ponudb v informacijskem sistemu e-JN – eDosje upravljavcu tega sistema poslati za vsako javno naročilo posebej ali enkrat za vsa svoja javna naročila?

Dostop do enotnega informacijskega sistema e-Dosje urejajo deveti, deseti in enajsti odstavek 77. člena ZJN-3 in je umeščen v nacionalni osnovni funkcionalni sistem za elektronsko javno naročanje e-JN. Do tega sistema lahko dostopajo le osebe, zaposlene pri naročniku, saj je namenjen izvedbi ene od bistvenih faz postopka javnega naročanja, tj. preveritvi ponudb, za kar lahko naročnik v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZJN-3 pooblasti le drugega naročnika po ZJN-3. Za pridobitev pravice dostopa do aplikacije e-Dosje je potrebno najprej oddati elektronsko prošnjo za dodelitev pravic v Varnostni shemi, nato pa na e-naslov gp.mju@gov.si poslati zahtevek za potrditev uporabnikov za preveritev ponudb v aplikaciji e-Dosje, ki ga predhodno podpiše predstojnik naročnika oz. z njegove strani pooblaščena oseba. Pravice dostopa se dodelijo do preklica. Podrobna navodila za oddajo vloge v Varnostni shemi in pridobitev dostopa do aplikacije e-Dosje so dostopna na spletni strani http://ejn.gov.si/e-dosje/navodila-za-uporabo. Dne 4. 6. 2016 je začel veljati Pravilnik o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja (Uradni list RS, št. 39/16), v skladu s katerim je Ministrstvo za javno upravo vzpostavilo enotni informacijski sistem (e-Dosje), namenjen elektronski preveritvi prijav in ponudb, ki jih naročnik prejme v postopku javnega naročanja.

STORITVE IZ SEZNAMA STORITEV B

1. Kako lahko naročnik objavi obvestilo o oddaji javnega naročila za storitev iz Seznama storitev B, kot to zahteva tretji odstavek 20. člena ZJN-2?

Če naročnik v primeru oddaje storitev iz Seznama storitev B objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost javnega naročanja, lahko obvestilo o oddaji teh storitev objavi tako, da uporabnik portala javnih naročil v seznamu objav na objavljenem prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost izbere ukaz »Akcija«, nato pa izbere obrazec »EU 3 - SL - Obvestilo o oddaji naročila«. Uporabnik nato izpolni obvezna podatkovna polja in obrazec pošlje v objavo na portal javnih naročil, če je vrednost naročila enaka ali višja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2, pa v zadnjem razdelku označi, da se obvestilo pošlje v objavo tudi v Uradni list EU.

Kadar naročnik za storitve iz Seznama storitev B ne objavi obvestila o naročilu ali prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, pa obvestilo o oddaji teh storitev objavi tako, da izbere ukaz »Kreiraj nov obrazec«, zatem pa ukaz »Oddaja storitev iz Seznama storitev B na splošnem področju« ali »Oddaja storitev iz Seznama storitev B na infrastrukturnem področju«. Ko izpolni obvezna podatkovna polja, obrazec pošlje v objavo na portal javnih naročil, če je to glede na vrednost naročila potrebno, pa tudi v Uradni list EU.

SKLOPI

1. Ali je izvedba projekta možna brez sklopov?

ZJN-3 določa, da mora naročnik, v kolikor predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, javno naročilo oddati po ločenih sklopih. V kolikor naročnik smatra, da se naročila ne da oddati po sklopih, ker gre na primer za naročilo zgolj ene istovrstne storitve, blaga ali gradnje pa mu javnega naročila načeloma ni potrebno razdelati na sklope. Pri tem je potrebno k zadevi pristopiti pragmatično in preučiti vsako naročilo posebej.

VALUTA JAVNEGA NAROČILA

1. Ali je uporaba različne valute za objavo podatkov o ocenjeni in pogodbeni vrednosti javnega naročila neprimerna oziroma katero vrednost, ocenjeno ali pogodbeno, mora naročnik preračunati na skupno valuto ter na kateri presečni dan?

Zasnovo in vsebino obrazcev za obvestila iz prvega odstavka 52. člena ZJN-3 določa Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/1986, ki se v nacionalnem pravu uporablja neposredno. V skladu z navedenim in pravilom enakosti objav iz 53. člena ZJN-3 v obvestilu o oddaji naročila ni mogoče zagotoviti ločenega podatkovnega polja za valuto ocenjene vrednosti in valuto pogodbene vrednosti. Naročnik sam izbere, v kateri valuti bo omenjeni vrednosti navedel, kot presečni datum pa je primerno uporabiti datum sklenitve pogodbe.

NEPLAČANE OBVEZNOSTI V ZVEZI S PLAČILI PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

1. Ali lahko naročnik zahteva dopolnitev ponudbe s strani ponudnika, za katerega je s strani FURSa dobil potrdilo, da ima neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v vrednosti 50 EUR ali več?

Ne, možnost dopolnjevanja ponudb je določena v petem odstavku 89. členu ZJN-3. Pri dopolnjevanju ponudbe je potrebno slediti namenu tega instituta, ki pomeni obstoj možnosti popraviti del ponudbe, ki izkazuje izpolnjevanje določene okoliščine v času oddaje ponudbe, in sicer tako, da se ponudba dopolni po oddaji ponudbe (na primer predložitev dokumenta, ki manjka). V vseh teh primerih pa je potrebno upoštevati dejstvo, da je morala okoliščina, katere izpolnitev se dokazuje, obstajati v času oddaje ponudbe. Naknadna predložitev potrdila o plačanih obveznostih na dan dopolnitve tako ni dopustna, saj FURS plačane obveznosti po drugem odstavku 75. člena ZJN-3 preverja na dan oddaje ponudbe in naknadno plačilo obveznosti ni relevantno, saj bo gospodarski subjekt kljub temu izključen.

JAVNO NAROČANJE NA SPLOŠNEM IN INFRASTRUKTURNEM PODROČJU

1. Ali morajo naročniki, ki so v skladu z ZJN-2 uporabljali le pravila javnega naročanja na infrastrukturnem področju, od uveljavitve ZJN-3 upoštevati tudi pravila na splošnem področju?

Naročniki, kot so definirani v prvem odstavku 9. člena ZJN-3 morajo uporabljati pravila za javno naročanje na splošnem in pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju, pri čemer ustrezna pravila izberejo glede na to, za opravljanje katere dejavnosti potrebujejo blago, storitve ali gradnje, ki so predmet konkretnega naročanja. Če potrebujejo blago, storitve ali gradnje za izvajanje dejavnosti iz 13. do 19. člena ZJN-3, potem pri oddaji javnega naročila uporabijo pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju. Če potrebujejo blago, storitve ali gradnje za opravljanje dejavnosti, ki ni opredeljena v 13. do 19. členu ZJN-3, pa pri oddaji javnega naročila uporabijo pravila za javno naročanje na splošnem področju.

Kadar so blago, storitve ali gradnje, ki se naročajo, namenjene izvajanju dejavnosti naročnika na splošnem in infrastrukturnem področju in se lahko ločijo glede na ti področji, se naročnik v skladu s sedmim odstavkom 25. člena ZJN-3 odloči, ali bo oddal enotno naročilo ali dve ločeni naročili – vsako za svoje področje. V primeru oddaje ločenih naročil naročnik uporabi pravila, ki so glede na značilnosti predmeta naročanja primerna za posamezno ločeno naročilo. V primeru oddaje enotnega naročila pa naročnik uporabi javnonaročniška pravila za tisto področje, za katero bo v pretežnem delu predmet naročanja uporabljen. Če naročila objektivno ni mogoče ločiti na dve naročili, naročnik uporabi pravila glede na področje, na katero se nanaša pretežni del predmeta javnega naročila. Če naročnik ne more določiti, na katero področje se nanaša pretežni del javnega naročila, pa pri izbiri pravil javnega naročanja sledi devetemu odstavku 25. člena ZJN-3.

PORTAL JAVNIH NAROČIL

1. Ali lahko naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila navede več izbranih ponudnikov za posamezen sklop javnega naročila?

Naročnik lahko pri posameznem sklopu javnega naročila navede več izbranih ponudnikov, s čimer se v primeru okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti zagotavlja primernejši način navedbe podatkov o oddaji javnega naročila. Tak način podaje podatkov o izbranih ponudnikih pa je pogojen z navedbo, da se naročilo nanaša na okvirni sporazum, kar mora naročnik navesti v oddelku IV.1.3 »Informacije o okvirnem sporazumu ali dinamičnem nabavnem sistemu« v obvestilu o javnem naročilu in obvestilu o oddaji javnega naročila. Če v omenjenem oddelku ni ustrezne navedbe glede okvirnega sporazuma, naročnik za posamezen sklop javnega naročila ne more navesti več ponudnikov.

2. Kako na portalu javnih naročil naročnik objavi pogodbo oziroma njene dodatke?

Pogodbo je na portalu javnih naročil mogoče objaviti z uporabo ukazov »Akcija« in »Kreiraj obrazec za dodajanje pogodb« na predhodno objavljenem obvestilu o oddaji javnega naročila. Za tem pa je na enak način in z uporabo podobnega ukaza mogoče objaviti tudi dodatek k pogodbi.

3. Na kakšen način lahko naročnik izvaja priložnostno javno naročanje oziroma javno naročanje po pooblastilu?

V skladu s 33. členom ZJN-3 se lahko naročniki dogovorijo, da oddajo javno naročilo skupaj. V ta namen si bodisi razdelijo naloge v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih zase ali za vse vključene naročnike izvede posamezen naročnik, bodisi za izvedbo celotnega postopka javnega naročanja ali njegovega dela pooblastijo enega od vključenih naročnikov. V skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZJN-3 lahko naročnik za izvedbo in odločanje v postopku javnega naročanja pooblasti le drugega naročnika. Skupno javno naročanje je zato mogoče izvesti tudi tako, da več naročnikov pooblasti drugega naročnika, ki ni vključen v skupno javno naročanje. Pri priložnostnem skupnem javnem naročanju, ki ga ureja 33. člen ZJN-3, in javnem naročanju po pooblastilu, kot ga dopušča tretji odstavek 66. člena ZJN-3, naročnik, pooblaščen za oddajo javnega naročila, izvede tista ravnanja v postopku javnega naročanja, za katera je prejel pooblastilo. Pri tem je vsebina pooblastil v praksi raznolika.

V okviru portala javnih naročil je za priložnostno skupno javno naročanje in javno naročanje po pooblastilu zagotovljeno, da isti naročnik objavi:

–             obvestila iz prvega odstavka 52. člena ZJN-3,

–             dodatne informacije iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3,

–             obvestila o oddaji javnega naročila iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 in

–             krovne pogodbe o izvedbi javnega naročila oziroma krovnega okvirnega sporazuma ter njunih eventualnih dodatkov.

Pri tem v skladu s pojasnili Ministrstva za javno upravo glede Pravilnika o objavah pogodb s področja javnega naročanja, koncesij in javno zasebnega partnerstva z dne 26. 5. 2015, naročnikom, vključenim v skupno javno naročanje, ni treba objaviti javnonaročniške pogodbe, če je krovno pogodbo ali krovni okvirni sporazum objavil naročnik, pooblaščen za izvedbo skupnega javnega naročanja.

Ker je v okviru prenovljenega portala javnih naročil zagotovljenih več ravni pravic uporabnikov (super administriranje, spremljanje, lektoriranje, administriranje, oddaja, priprava, branje), je za priložnostno skupno javno naročanje in javno naročanje po pooblastilu, ki ga v celoti ne izvede isti pooblaščeni naročnik zagotovljeno tudi objavljanje:

–             obvestila iz prvega odstavka 52. člena ZJN-3,

–             dodatnih informacij iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3,

–             obvestila o oddaji javnega naročila iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 in

–             krovne pogodbe o izvedbi javnega naročila oziroma krovnega okvirnega sporazuma ter njunih eventualnih dodatkov ali individualne pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma ter njunih dodatkov s strani več naročnikov oziroma njihovih uporabnikov portala javnih naročil.

SOCIALNA KLAVZULA

1. Ali je potrebno t.im. »socialno klavzulo« vključiti tudi v »evidenčna naročila«?

Ne, obveznost obvezne vključitve t.im. »socialne klavzule« v pogodbo o izvedbi javnega naročila je, tako kot vse ostale obveznosti, določene glede postopkov javnih naročil z ZJN-3, določena za javna naročila, za katera se mora uporabljati ZJN-3. Katere obveznosti ima v skladu z ZJN-3 naročnik pri »evidenčnih naročilih« izhaja iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3.

Za javna naročila iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3 je naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti. Iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3 ne izhaja nobena dodatna obveznost naročnika pri evidenčnih naročilih, kar posledično pomeni, da ga poleg zgoraj naštetih načel, statističnega poročanja in objave seznama, ne zavezujejo ostale določbe zakona, tudi ne navedba »socialne klavzule« v pogodbi o izvedbi javnega naročila in posledično tudi ne izključitev gospodarskega subjekta iz katerega koli razloga iz 75. člena ZJN-3.

OSEBA, KI JE ČLANICA UPRAVNEGA, VODSTVENEGA ALI NADZORNEGA ORGANA GOSPODARSKEGA SUBJEKTA

1. Ali mora ponudnik v ponudbi za izpolnjevanje ne-izključitvenega pogoja iz prvega odstavka 75. člena navesti tudi osebe, ki so po pooblastilu direktorja družbe pooblaščene za podpisovanje ponudbene dokumentacije oziroma pogodb v zvezi z javnimi naročili?

ZJN-3 razlog izključitve iz prvega odstavka 75. člena določi za vse člane organov vodenja ter za vse, ki imajo pooblastilo za zastopanje tega subjekta, odločanje ali nadzor v njem. Zlasti slednje pomeni, da je potrebno z vidika naročnika preveriti, s strani ponudnika pa navesti vse osebe, ki imajo tovrstna pooblastila, pri čemer določbe ne gre razumeti na način, da zajame vse osebe, ki imajo kakršnokoli pooblastilo (npr. poslovno pooblastilo za izvedbo posamičnega dejanja ali podpis posamične pogodbe), temveč pooblastila, ki predstavljajo možnost zastopanja (oz. odločanja) gospodarskega subjekta. Kdo lahko zastopa družbo izhaja iz zakona, ki ureja gospodarske družbe. Ta določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Takšna pooblastila imajo npr. zakoniti zastopnik, kateremu pooblastilo za zastopanje izhaja že iz samega zakona, ki ureja gospodarske družbe, statutarni zastopnik, ki predstavljajo zastopnika, določenega v aktu o ustanovitvi družbe, ki lahko določa, da zastopajo družbo poleg zakonitega zastopnika tudi druge osebe in npr. prokuristi.

Pri tem pa pooblastila za izvršitev posameznega ravnanja v smislu poslovnega pooblastila, kot ga ureja obligacijska zakonodaja (npr. pooblastilo za udeležbo na odpiranju ali pooblastilo za podpis pogodbe, če je to dano primeroma) ne predstavljajo pooblastila v smislu zastopanja gospodarskega subjekta.

Na podlagi navedenega je torej potrebno preverjati:

1) gospodarski subjekt,

2) osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in

3) zakonite zastopnike (prenos upravičenja z zakonom ali aktom družbe).

JAVNO NAROČANJE GRADENJ

1. Kaj vse je glede na definicijo gradenj v ZJN-3 mogoče šteti kot javno naročilo gradnje in ali kot relevantno za presojo naročnik upošteva CPV kodo ali klasifikacijo CC-SI, ki določa vrste objektov?

2. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 opredeljuje pojem »javno naročilo gradnje«, 3. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pa pojem »gradnje«, ki ga definira kot zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije. Pri tem 2.a) točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 javno naročilo gradnje opredeli kot izvedbo gradenj, povezanih z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je Priloga II Direktive 2014/24/EU in Priloga I Direktive 2014/25/EU, nadalje pa kot javno naročilo gradnje opredeli tudi zgolj izvedbo gradnje in izvedbo gradnje po navodilih naročnika. Iz navedenega izhaja, da 2. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pove, da gre za javno naročilo gradnje takrat:

–             ko se naroča gradnja (za katero definicijo daje 3. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3),

–             ko se naroča gradnja (za katero definicijo daje 3. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ne glede na to, kdo jo financira, navodila za gradnjo pa poda naročnik oziroma odločilno vpliva na projektiranje in

–             ko se naroča izvedba gradnje, povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je Priloga II Direktive 2014/24/EU in Priloga I Direktive 2014/25/EU.

Za javno naročilo gradnje je potrebno tako šteti vse tiste gradnje, ki pomenijo zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije ali ki predstavljajo eno (ali več njih) od dejavnosti iz Seznama dejavnosti, ki je Priloga II Direktive 2014/24/EU in Priloga I Direktive 2014/25/EU na področju gradenj. Slednji seznam vsebuje vrsto dejavnosti, opredeljenih s CPV kodami.

DOLOČANJE ROKOV ZA PREJEM PONUDB IN PRIJAV ZA SODELOVANJE

1. Ali mora naročnik tudi pri oddaji javnega naročila po odprtem postopku pod pragom za objavo obvestila o javnem naročilu v Uradnem listu EU upoštevati minimalni rok za prejem ponudb (35 dni)?

Ne, ZJN-3 pri odprtem postopku v drugem odstavku 40. člena določa, da je minimalni rok za prejem ponudb 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu. Nadalje je v šestem odstavku omenjenega člena določeno, da lahko naročnik ne glede na drugi odstavek 40. člena ZJN-3 za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, določi krajši rok za prejem ponudb.

DOSTOP DO DOKUMENTACIJE V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA

1. Ali lahko naročnik del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (na primer tehnične specifikacije naročila) ne objavi na portalu javnih naročil, temveč iz razloga varovanja posebno občutljivih informacij predvidi, da lahko potencialni ponudniki ta del dokumentacije pridobijo po predhodni najavi na sedežu naročnika?

V skladu s četrtim odstavkom 37. člena ZJN-3 je mogoče uporabiti tudi alternativne dostope do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar izjemoma in kadar so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Naročnik mora takšen alternativen dostop do dokumentacije, ki je drugačen od tistega, ki ga sicer kot splošnega predpisuje ZJN-3, predvideti in uporabiti za vse potencialne ponudnike enako in tako zadovoljiti načelu enakopravne obravnave ponudnikov.

DOPOLNJEVANJE PONUDB

1. Ali lahko naročnik ponudnika pozove k dopolnitvi oziroma popravku ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije?

Ne, ponudnik ne sme dopolnjevati oziroma popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen v primeru ugotovljene računske napake) ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko bistveno vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe. To lahko stori le, če gre zgolj za popravek ali dopolnitev očitne napake.

OKVIRNI SPORAZUM

1. Ali se postopek za oddajo posameznega javnega naročila in s tem presoja prejetih ponudb izvede po ZJN-3?

Tretji odstavek 117. člena ZJN-3 določa, da se posameznega naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega pred uveljavitvijo ZJN-3 (torej ZJN-2 ali ZJNVETPS) oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.

PRIDRŽANA NAROČILA

1. Ali obstajajo določila, omejitve ali pogoji za izvajanje pridržanih naročil in ali je odločitev o tem v popolni in svobodni diskreciji naročnika?

Odločitev o t.im. pridržanem javnem naročilu je v popolni diskreciji naročnika, vendar je naročnik, če se odloči za pridržano javno naročilo, to dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu oziroma v ustrezni dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom.

EVIDENČNA NAROČILA

1. Ali mora naročnik sporočiti in objaviti podatke o oddanih javnih naročilih za vsa naročila, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3 ali samo za tiste, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ter enaka ali višja od 10.000 EUR brez DDV.

Naročnik mora za t.im. »evidenčna naročila« izpolniti dve (ločeni) obveznosti:

-              za vsa evidenčna naročila (torej za vsa naročila katerih vrednost je nižja od vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3) voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporočiti podatke na portal javnih naročil v za ta namen vzpostavljeno aplikacijo do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, ter

-              za evidenčna naročila, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3 ter enaka ali višja od 10.000 eurov brez DDV vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objaviti seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.

2. Ali mora naročnik za t.im. evidenčna naročila predhodno pridobiti najmanj tri ponudbe?

ZJN-3 ne ureja izvedbenih določil za spoštovanje načel pri izvajanju t.im. evidenčnih naročil, kakor tudi ne predpisuje natančnega števila ponudb, ki jih mora pridobiti naročnik. Predvsem zaradi gospodarnosti pa je verjetno primerno pridobiti več ponudb.

 

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?

Odpri/zapri